Besede predsednika
Ustanovitev nove Gospodarske zbornice varnosti pri delu je med drugimi razlogi tudi posledica dejstva, da v novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu ZVZD 1, ki je pričel veljati 3. decembra 2011 ni več pravne podlage za Zbornico varnosti in zdravje pri delu. V ” Oceni stanja in razlogi za sprejem predloga zakona ZVZD1″, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo (MDDSZ),je navedeno, da » Zbornice varnosti in zdravja pri delu glede na ustanovitev, organiziranost in naloge ni mogoče uvrstiti v nobenega od modelov , ki jih pravna teorija deli na zbornice glede na način ustanovitve, in sicer na javnopravne, ki jih ustanovi država in v katerih je članstvo za določene subjekte obvezno, in zasebnopravne zbornice«. MDDSZ tudi ugotavlja, da zbornica s svojim delovanjem vse od ustanovitve tako zasnovane vloge ni odigrala, saj je vedno bolj preraščala v zbornico, v katero se združujejo podjetja z dovoljenjem za delo, torej se je prej kot stanovska organizacija, v katero naj bi se združevali strokovni delavci in pooblaščeni zdravniki zaradi zadovoljevanja skupnih interesov, neformalno oblikovala v poslovno združenje.
Stališče o zbornici VZD je podal tudi pravni strokovnjak dr. Trpin, ki je pred leti ugotavljal, »da bi bilo na področju varnosti in zdravja pri delu bolj smotrno preoblikovati zbornico VZD(ki je praktično brez statusa) v gospodarsko zbornico za področje varstva in zdravja pri delu, ki bi na eni strani izvajala javna pooblastila in s tem relativno avtonomno regulacijo na svojem področju, na drugi strani pa bi lahko skrbela tudi za razvoj stroke na tem področju. Nadalje dr. Trpin predlaga »da bi skupaj z MDDSZ morali opredeliti naloge, ki bi jih prenesli na zbornico, pripraviti bi morali ustrezne spremembe Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter pristopiti k novi organizaciji zbornice, ki bi lahko uspešno in učinkovito izvajala zaupane ji naloge.«
Zelo pomemben razlog za ustanovitev Gospodarske zbornice varnosti pri delu pa je tudi v tem, da so se strokovni delavci, ki so izvajali preglede in preskuse delovne opreme za kar so imeli dovoljenje za delo MDDSZ znašli v situaciji, ko bi svojega dela ne bi mogli po uveljavitvi nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ne bi mogli več opravljati. Tako smo v okviru izobraževanja in usposabljanja izvedli aktualna usposabljanja oseb, ki izvajajo meritve in preglede električnih in drugih inštalacij, strelovodov, strojev, delovne opreme in naprav na podlagi Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah in Pravilnika zaščiti stavb pred delovanjem strele. V prehodnih določbah navedenih pravilnikov je določeno, da do vzpostavitve nacionalne poklicne kvalifikacije za pregledovanje električnih inštalacij, vendar najkasneje do 31. decembra 2011, smejo naloge povezane s pregledi sistemov zaščite pred strelo, ter pregledom inštalacij opravljati le posamezniki s pridobljenim ustreznim potrdilom o usposobljenosti za pregledovanje električnih inštalacij v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske zbornice. Potrdila o usposobljenosti za pregledovanje električnih inštalacij in strelovodov, ki bodo izdana v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske zbornice, bodo zadoščala za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije.
Predlog vizije GZVPD; Člani Zbornice bomo enotno delovali in se povezovali še posebej z Zbornico VZD. Povezovali se bomo tudi z izvajalci medicine dela in drugimi strokovnjaki, ki delujejo na preventivnem področju varnosti in zdravja pri delu. Zbornica bi nudila strokovno pomoč pri dopolnitvi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja v skladu z zahtevami novega ZVZD1 med katerimi so nove dolžnosti delodajalcev v zvezi z zlorabo alkohola in prepovedanimi drogami ter psihosocialnimi tveganji.
Glede na določbe 65. člena ZVZD1 bo zbornica pripravila pravila stroke, kajti imetnik
dovoljenja za delo mora strokovne naloge opravljati skrbno in po pravilih stroke. Tako bo potrebno pripraviti standarde za zagotavljanje kakovosti izvedenih strokovnih nalog, ki jih opravljajo pravne osebe in posamezniki. To je pomembno zlasti zaradi nadzora nad opravljanjem storitev in posledic, ki so lahko tudi povezane z odvzemom dovoljenja za delo.
Prizadevali si bomo za kakovostno izobraževanje in usposabljanje, ki mora biti permanentno in v skladu s spremembami in tehnološkim razvojem.
Aktivno se bomo vključili v sodelovanju pri oblikovanju politike varnosti in zdravja pri delu , tako, da bi se spremenilo zavedanje delodajalca, da se vlaganje v varnost in varovanje zdravja delavcev dolgoročno splača. Veliko smo si obetali od novega zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 v katerem so v postopku usklajevanja s socialnimi partnerji ostala neusklajena nekatera bistvena vprašanja glede ureditve obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja in uvedba diferencirane prispevne stopnje za nezgode pri delu in poklicne bolezni. Preprosto povedano naj bi bila premija za takšno zavarovanje odvisna od tveganja za varnost in zdravje pri delu oz. od nivoja varnosti in zdravja pri delu pri posameznem delodajalcu. Tako bi delodajalec vedel, da se z vlaganjem v varnost in zdravje zmanjšuje prispevek, ki ga za to plačuje, po drugi strani pa bi bilo zaradi tega v splošnem manj bolniških izostankov zaradi boljših razmer na delovnih mestih , manj poškodb in poklicnih bolezni ter bolezni povezanih z delom ter bolj zdravo delovno okolje. Vendar je to zahteven proces, ki zahteva od vseh socialnih partnerjev še posebno pa od pripravljavca predpisov (ministrstev) ustrezen napor in znanje, predvsem pa odločenost to storiti. Izgovarjanje, da bi uvedba diferencirane prispevne stopnje najbolj prizadela delovno intenzivne panoge je brez osnove, kajti z ustreznim sistemom, ki določa premijo glede na panogo je to možno storiti. Dokaz za to so dobre prakse na tem področju v sosednji Avstriji in drugih evropskih državah.
Milan Dobovišek